Zaščita pred klopi in komarji

AKTUALNO

December 1, 2013
Za vse nakupe v decembru in januarju ponujamo 10% popust.
več...

Marec 22, 2013
Sejem Komenda
več...

Marec 17, 2013
Podčetrtek , Jedrčev sejem
več...


ALI STE VEDELI

da pri nas obstajajo 3 vrste klopov Ixodes ricinus (gozdni klop), Dermacentor reticulatis (parki, grmovja, vrtovi in Rhipicephalus sanguineus (večinoma v bližini psov in mačk)



Zaščita pred klopi in komarji

KLOPEX - za varno pot v naravo

V Sloveniji živijo žuželke, ki povzročajo človeku nevarne bolezni in neprijetnosti, kot so alergijske reakcije, srbenje in bolečine na mestu ugriza. Rane na mestu ugriza se lahko vnamejo, zagnojijo in pustijo trajne brazgotine na kož. Med najnevarnejše in najbolj nadležne žuželke štejemo klope, navadne in tigraste komarje, pršice, mušice in še nekatere druge. Pred nekaterimi boleznimi, ki jih prenašajo žuželke, se lahko zaščitimo na naslednje načine:
  • z oblačili KLOPEX, ki omogočajo neškodljivo in učinkovito zaščito pred ugrizi in piki klopov, komarjev ter mušic ves čas nošenja. Učinkovine, s katerimi so oblačila preparirana, ne prehajajo na kožo. Oblačila lahko peremo pri 30°C, ne da bi poškodovali zaščito;
  • s cepljenjem proti klopnemu meningitisu;
  • z repelenti, ki bolj ali manj uspešno odganjajo žuželke;
  • s preventivnim izogibanjem izpostavljenim območjem, kar nas prikrajša za brezskrbna aktivnosti in izlete v naravo. Novejše izkušnje so pokazale, da pred okužbami nismo več varni niti v parkih in domačih vrtovih;
  • s pastmi (sistem Eisenhans), ki delujejo na območju 200 kvadratnih metrov in oponašajo človeško dihanje, oddajajo ogljikov dioksid in reaktant z vonjem po človeškem potu;
  • z električnimi napravami, ki privlačijo oziroma lovijo žuželke, kot so posebne led lučke, loparji, električni uparjalniki, …, ki pa so primerni le za uporabo v prostorih in ne za gibanje v naravi;
  • z napravami z ultrazvočno tehnologijo, ki komarje odganjajo z zvokom;
  • z mrežo proti komarjem, ki se uporablja samo v prostorih;
  • z uporabo zapestnic proti komarjem z vonjem, ki odganja komarje.

KLOPI

Klopi spadajo v skupino pajkovcev, natančneje v red pršic. Pri nas obstajajo 3 vrste klopov, ki prenašajo tri najpogostejše bolezni:
  • Ixodes ricinus (gozdni klop, ki prebiva v gozdu)
  • Dermacentor reticulatis (klop, ki se nahaja v parkih, grmičevju in vrtovih)
  • Rhipicephalus sanguineus (klop, ki večinoma živi v bližini psov in mačk)
Ko je navadni klop napit s krvjo, je velik kot ricinusovo zrno, od tod latinsko ime te vrste. Kri sesajo samo samice in mladostni stadiji. Samica, ki je polna s krvjo, odpade na tla in v nekaj tednih izleže okoli 2000 jajčec. Iz njih se spomladi izležejo ličinke, ki zajedajo manjše sesalce. Ko se te napijejo krvi, odpadejo na tla in se preobrazijo v osmeronogo nimfo ter prezimijo. Naslednjo pomlad se zopet prisesajo na toplokrvnega gostitelja in ko se napijojo krvi, odpadejo na tla. Nato se v nekaj tednih razvije odrasel klop, ki zopet parazitira. Celoten razvoj traja 1-2 leti, izjemoma 3 leta. V tem času zamenja 3 gostitelje. Z okuženih glodavcev prenašajo virus, ki povzroča meningoencefalitis ter nevarno bakterijo - spiroheto Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo. Okuženi klopi so pri nas razširjeni v vseh gozdovih.

Vse tri vrste lahko prenašajo viruse nevarnih bolezni, kot so:
  • klopni meningoencefalitis,
  • lymska borelioza,
  • erlihioza.
Na sto primerov okuženosti z boreliozo imamo približno deset okužb s klopnim meningoencefalitisom in eno okužbo z erlihiozo.


KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Ta nevarna bolezen lahko pusti trajne posledice, pri odraslih se v 1-2 % konča celo s smrtjo. Za klopni meningitis trenutno še ni zdravila, lahko pa se cepimo. Cepljenje proti klopnemu meningitisu se izvaja z mrtvim cepivom. Bazično cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov cepiva. Po prvem cepljenju je po enem do treh mesecih potrebno opraviti ponovno cepljenje, po devetih do dvanajstih mesecih pa še tretje. Prva revakcinacija z enim odmerkom sledi po treh letih, zatem pa na vsakih pet let.

Bolezenski znaki pri okužbi s Klopnim meningoencefalitis (virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema stava) so naslednji:

Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza se začne približno en teden po ugrizu okuženega klopa. Razvoj bolezni je podoben kot pri gripi: pojavijo se glavobol, bolečine v mišicah in slabost. Po simptomatskem predahu, ki je lahko dolg dva tedna, sledi druga faza, ki jo spremljajo akutna visoka telesna temperatura, glavobol, bruhanjem, lahko pa tudi nezavest.


LYMSKA BORELIOZA

Klopi plahko prenašajo tudi bakterijo borelije. Bolezen je bila prvič zabeležena pred 25 leti v kraju Lyme v ZDA. Po tem kraju ima bolezen tudi ime. Borelija je v Evropi in severni Ameriki najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zbolijo lahko tudi mačke, psi, konji in govedo, divje živali pa so na to bilezen imune, lahko pa jo prenašajo. Borelioza je razširjena po vsej Sloveniji, okužene klope najdemo povsod in se ne nahajajo samo v posameznih endemičnih žariščih.

Bolezenski znaki borelioze:

Bolezen običajno poteka v treh fazah. Le redki oboleli imajo vse značilne simptome. Po 2 do 32 dneh se na mestu ugriza pojavi neboleča rdečina, ki se enakomerno širi po koži. Osrednji del prične bledeti, razvije se obročast izpuščaj, ki se počasi veča. To je najznačilnejši pokazatelj okužbe. Izpuščaj lahko izgine, bolezen pa še vedno napreduje. Okužbo lahko spremljajo glavobol, vročina, utrujenost in drugi znaki. Drugo in tretjo fazo bolezni, ki se lahko pojavi po več tednih ali letih, spremljajo naslednji znaki: prizadetost srca, živčevja, oči in drugih organov, meningitis, vnetje srčne mišice in bolečine v mišicah in kosteh. Znaki so lahko zelo podobni številnim drugim boleznim, kot so artritis, multipla skleroza in celo psihiatrične bolezni. Velikokrat se pojavijo kronične spremembe na kateremkoli organskem sistemu. Nevrološke motnje so lahko zelo hude in so prehodne, ponavljajoče se ali kronične. Cepiva in učinkovitega zdravila ne poznamo, edina zaščita pred boleznijo je preventiva.


ERLIHIOZA

Erlihioza je bila odkrita v novejšem času. Na ljubljanskem območju je okrog 3 do 5 odstotkov klopov okuženih z bakterijo erlihija, pojav erlihioze pa vsako leto zabeležimo pri nekaj ljudeh.

Bolezenski znaki:

Inkubacijska doba je sedem dni. Pojavijo se bolečine v sklepih, vezeh in mišicah, glavobol, visoka temperatura, prebavne motnje, kašelj, pri otrocih pa tudi drobni rdečkasti izpuščaji po vsem telesu. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč, v nasprotnem primeru lahko napredujoča bolezen prizadene notranje organe. Zdravimo jo z antibiotiki, cepiva zoper to bolezen pa ne poznamo.

KOMARJI

NOČNI KOMAR - Culex

Najbolj razširjen komar v Sloveniji je nočni komar Culex, ki je najbolj aktiven ponoči in na začetku noči. Samice pijejo kri toplokrvnih živali in človeka, ker vsebuje veliko proteinov, ki jih potrebujejo za tvorjenje jajčec. Piki so neprijetni, ker povzročajo srbenje in rdečo oteklino. Komarji so nadležni tudi zaradi brenčanja, ki nam krati spanec in nas spravlja ob živce.

TIGRASTI KOMAR - Aedes albopictus

Tigrasti komar je dnevni komar, kar pomeni, da pika preko celega dneva, medtem ko navadni komarji pikajo le zjutraj in zvečer. Tigrastega komarja ne slišimo, njegov pik pa je zelo boleč. Ime je dobil črno-belih progah, ki jih lahko vidimo tudi s prostim očesom. Ker je tigrasti komar slab letalec, se zadržuje bolj pri tleh. Tigrasti komarji lahko prenašajo virus nevarne bolezni Chikungunya.

CHIKUNGUNYA VROČICA

Bolezenski znaki:
Inkubacijska doba je od 3-7 dni. Bolezen najpogosteje spremljajo vročina, glavobol, utrujenost, slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, izpuščaji in bolečine v sklepih.

Bolezen za zdravega odraslega človeka bolezen ni nevarna, je pa zelo nadležna, lahko pa je nevarna za starostnike, otroke in ljudi z oslabelim imunskim sistemom.

Tigrasti komar lahko predvsem v eksotičnih krajih prenaša hudi bolezni, ki lahko povzročita celo smrt. To sta denga in rumena mrzlica. Previdnost pri odkrivanju tujih dežel ni odveč, saj za ti bolezni ne poznamo cepiva ali učinkovitega zdravila. Bolezen se lahko zdravi samo simptomatično.

Alergija na pike žuželk

Alergija po piku žuželke je reakcija imunskega sistema na strup, ki ga žuželka vbrizga pri ugrizu ali piku. V primeru hude preobčutljivosti so lahko reakcije življenjsko nevarne, saj prizadenejo dihala in obtočila. Alergijske reakcije se praviloma pojavijo v obdobju od nekaj minut do ene ure po piku ali ugrizu.