KLOPI

Klop Rhipicephalus sanguineus, ki večinoma živi v bližini psov in mačk.
Klop Rhipicephalus sanguineus

Klopi spadajo v skupino pajkovcev, natančneje v red pršic. Ko je navadni klop napit s krvjo, je velik kot ricinusovo zrno, od tod latinsko ime te vrste. Kri sesajo samo samice in mladostni stadiji. Samica, ki je polna s krvjo, odpade na tla in v nekaj tednih izleže okoli 2000 jajčec. Iz njih se spomladi izležejo ličinke, ki zajedajo manjše sesalce. Ko se te napijejo krvi, odpadejo na tla in se preobrazijo v osmeronogo nimfo ter prezimijo.

Najbolje pogoste vrste v naših krajih so:

  • Ixodes ricinus (klop, ki prebiva v gozdu),
  • Dermacentor reticulatus (klop, ki se nahaja v parkih, grmičevju in vrtovih),
  • Rhipicephalus sanguineus (klop, ki večinoma živi v bližini psov in mačk).

 

Klop Dermacentor reticulatis, ki se nahaja v parkih, grmičevju, vrtovih.
Klop Dermacentor reticulatis

Naslednjo pomlad se zopet prisesajo na toplokrvnega gostitelja in ko se napijojo krvi, odpadejo na tla. Nato se v nekaj tednih razvije odrasel klop, ki zopet parazitira. Celoten razvoj traja 1-2 leti, izjemoma 3 leta. V tem času zamenja 3 gostitelje. Z okuženih glodavcev prenašajo virus, ki povzroča meningoencefalitis ter nevarno bakterijo – spiroheto Borrelia burgdorferi, ki povzroča lajmsko boreliozo. Slovenija je uvrščena med države, kjer je verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, zelo visoka

Klop Ixodes Ricinus, ki prebiva v gozdu
Klop Ixodes Ricinus

Prikazane so tri vrste klopov pri nas, ki lahko prenašajo viruse najpogostejših nevarnih bolezni, kot so klopni meningoencefalitis, lajmska borelioza, erlihioza. Na sto primerov okuženosti z boreliozo imamo približno deset okužb s klopnim meningoencefalitisom in eno okužbo z erlihiozo.

 


KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (MENINGITIS)

Ta nevarna bolezen lahko pusti trajne posledice, pri odraslih se v 1-2 % konča celo s smrtjo. Bolezenski znaki pri okužbi s klopnim meningoencefalitisom (virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema stava) so naslednji:

PRVA FAZA: se začne približno en teden po ugrizu okuženega klopa. Razvoj bolezni je podoben kot pri gripi: pojavijo se glavobol, bolečine v mišicah in slabost. Po simptomatskem predahu, ki je lahko dolg dva tedna.
DRUGA FAZA: katero spremljajo akutna visoka telesna temperatura, glavobol, bruhanje, lahko pa tudi nezavest.

Za klopni meningitis trenutno še ni zdravila, lahko pa se cepimo. Cepljenje proti klopnemu meningitisu se izvaja z mrtvim cepivom. Bazično cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov cepiva. Po prvem cepljenju je po enem do treh mesecih potrebno opraviti ponovno cepljenje, po devetih do dvanajstih mesecih pa še tretje. Prva revakcinacija z enim odmerkom sledi po treh letih, zatem pa na vsakih pet let.


LAJMSKA BORELIOZA

Klopi lahko prenašajo tudi bakterijo borelije. Bolezen je bila prvič zabeležena pred 25 leti v kraju Lyme v ZDA. Po tem kraju ima bolezen tudi ime. Borelija je v Evropi in severni Ameriki najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. 

Bolezen običajno poteka v treh fazah. Le redki oboleli imajo vse značilne simptome.

Primer okužbe z lajmsko boreliozo
Primer okužbe z lajmsko boreliozo

PRVA FAZA: Po 2 do 32 dneh se na mestu ugriza pojavi neboleča rdečina, ki se enakomerno širi po koži. Osrednji del prične bledeti, razvije se obročast izpuščaj, ki se počasi veča. To je najznačilnejši pokazatelj okužbe. Izpuščaj lahko izgine, bolezen pa še vedno napreduje. Okužbo lahko spremljajo glavobol, vročina, utrujenost in drugi znaki. 

DRUGA IN TRETJA FAZA bolezni, ki se lahko pojavi po več tednih ali letih, spremljajo naslednji znaki: prizadetost srca, živčevja, oči in drugih organov, meningitis, vnetje srčne mišice in bolečine v mišicah in kosteh. Znaki so lahko zelo podobni številnim drugim boleznim, kot so artritis, multipla skleroza in celo psihiatrične bolezni. Velikokrat se pojavijo kronične spremembe na kateremkoli organskem sistemu. Nevrološke motnje so lahko zelo hude in so prehodne, ponavljajoče se ali kronične. Cepiva in učinkovitega zdravila ne poznamo, edina zaščita pred boleznijo je preventiva.

Zbolijo lahko tudi mačke, psi, konji in govedo, divje živali so sicer na to bolezen imune, lahko pa jo prenašajo. Borelioza je razširjena po vsej Sloveniji, okužene klope najdemo povsod in se ne nahajajo samo v posameznih endemičnih žariščih.


ERLIHIOZA

Erlihioza je bila odkrita v novejšem času. Na ljubljanskem območju je okrog 3 do 5 odstotkov klopov okuženih z bakterijo erlihija, pojav erlihioze pa vsako leto zabeležimo pri nekaj ljudeh.

Bolezenski znaki:

Inkubacijska doba je sedem dni. Pojavijo se bolečine v sklepih, vezeh in mišicah, glavobol, visoka temperatura, prebavne motnje, kašelj, pri otrocih pa tudi drobni rdečkasti izpuščaji po vsem telesu. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč, v nasprotnem primeru lahko napredujoča bolezen prizadene notranje organe. Zdravimo jo z antibiotiki, cepiva zoper to bolezen pa še ne poznamo.